Putin “razmišlja na glas” o prekinitvi dobave plina Evropi

"Morda bi bilo za nas bolj donosno, če bi takoj prenehali oskrbovati evropski trg," je dejal ruski predsednik in dodal, da to še ni sprejeta odločitev.
Ruski predsednik Vladimir Putin je v sredo opozoril, da bi Rusija lahko ustavila dobavo zemeljskega plina Evropi, v času, ko je konflikt na Bližnjem vzhodu dvignil cene energije. Morebitno odločitev je povezal z namero Evropske unije, da prepove nakupe ruskega plina, poroča Reuters.
Cene nafte in plina so se po napadu ZDA in Izraela na Iran ter povračilnih napadih Teherana na arabske sosede v Perzijskem zalivu močno zvišale. Konflikt je ohromil ladijski promet skozi Hormuško ožino in ustavil proizvodnjo utekočinjenega zemeljskega plina (LNG) v Katarju, zaprla se je tudi največja naftna rafinerija v Savdski Arabiji.
Putin je dejal, da cene nafte naraščajo zaradi “agresije proti Iranu” in zaradi zahodnih omejitev glede nakupov ruske nafte. Po njegovem evropske cene plina naraščajo, ker so bile stranke pripravljene kupiti količine plina po višjih cenah zaradi dogodkov na Bližnjem vzhodu in zaprtja Hormuške ožine.
“Odpirajo se drugi trgi”
Na vprašanje o načrtih EU, da do konca aprila letos prepove sklepanje novih pogodb za ruski LNG in do konca leta 2027 prepove uvoz ruskega plina prek plinovodov, je Putin povedal, da bi bilo za Rusijo morda bolj koristno, če bi takoj prenehala prodajati plin Evropi.
“Zdaj se odpirajo drugi trgi. In morda bi bilo za nas bolj donosno, če bi takoj prenehali oskrbovati evropski trg. Da bi se preselili na trge, ki se odpirajo, in se tam uveljavili,” je dejal Putin, sodeč po prepisu, ki ga je objavil Kremelj.
“To ni odločitev, ampak gre v tem primeru za razmišljanje na glas. Vladi bom zagotovo naročil, naj pri tem vprašanju sodeluje z našimi podjetji,” je dejal ruski predsednik in morebitno odločitev neposredno povezal z “zmotno politiko” Evrope.
Rusija ima največje svetovne zaloge zemeljskega plina in je drugi največji izvoznik nafte na svetu. Moskva je izgubila večino svojega donosnega evropskega trga, potem ko si je Evropa zaradi invazije na Ukrajino leta 2022 prizadevala zmanjšati odvisnost od ruske energije.
Rusko dobavo plina Evropi so v veliki meri, a ne v celoti, nadomestile predvsem Norveška, ZDA in Alžirija. Rusija se je medtem obrnila h Kitajski, največji svetovni porabnici in uvoznici energije.
Zanesljiv partner
Po Putinovem mnenju je energetski kaos, ki ga je sprožila iranska kriza, privedel do tega, da so kupci pripravljeni plačati višje cene za plin. “Pojavili so se kupci, ki so pripravljeni kupiti isti zemeljski plin po višjih cenah, v tem primeru zaradi dogodkov na Bližnjem vzhodu, zaprtja Hormuške ožine in tako naprej,” je dejal. “To je naravno, tukaj ni politične agende – gre samo za posel.”
Pri tem je izrazil prepričanje, da bodo tudi ameriška podjetja zapustila evropski trg in se umaknila na trge, kjer lahko iztržijo višjo ceno, še piše Reuters.
“Rusija je vedno bila in ostaja zanesljiv dobavitelj energije vsem našim partnerjem, mimogrede tudi evropskim,” je še dejal Putin. “In na ta način bomo še naprej sodelovali s tistimi partnerji, ki so sami zanesljivi partnerji – na primer s tistimi v vzhodni Evropi, kot sta Slovaška in Madžarska.”